Potovanje skozi umetnost in tradicijo kamna
Kamen na Krasu ni le gradbeni material – je zgodba o naravi, času in umetnosti, ki se skozi generacije prenaša in oblikuje tako v arhitekturi kot v kiparstvu. V torek, 13. maja 2025, smo se z učenci kamnoseškega krožka in njihovimi starši zbrali, da o tem kaj več izvemo.
Našo pot smo pričeli v Štorjah, kjer je galerija kamna, avtorja Gabrijela Jerama. Vodenje po razstavi je prevzel Darko Jeram, njegov sin, ki nam je razložil, kako so po starem pridobivali in obdelovali kamen ter izpostavil zgodovinski in kulturni pomen kamnoseštva za širši prostor Krasa in tudi Slovenije. Galerija kamna je prava zakladnica izbranih vzorcev kamna iz lokalnih kamnolomov in od drugod.
Po ogledu galerije smo odšli na zapuščen kamnolom pri Koprivi. Kamnolom je bil priložnost za razumevanje, kako se kamen izkoplje in preveri ali je dober za nadaljnjo obdelavo. Obisk je omogočil vpogled v trdo delo, ki ga je zahtevalo pridobivanje kamna nekoč. Kraški kamen je postal simbol trdoživosti tega območja, saj je njegov značaj odražal značaj ljudi, ki so ga obdelovali – vztrajnost, potrpežljivost in spoštovanje do narave.
Tretji del obiska je potekal v kamnoseški delavnici Simona Beleta, kjer smo spoznali različne vrste orodja in strojev. Sodobni stroji in ročna obrt so zelo povezani v sodobnem kamnoseštvu. Simon Bele je predstavil tudi svoja dela. Ugotovili smo, da ostaja kamnoseštvo še vedno umetnost, ki zahteva natančnost, strast in spoštovanje do materiala.
Ogled galerije kamna, kamnoloma in kamnoseške delavnice nam je omogočil edinstven vpogled v bogato zgodovino in sodobne tehnike kamnoseštva. Ta dogodek je nedvomno potrdil, da je kamnoseštvo veščina, ki združuje tradicijo, inovacijo in umetnost ter ohranja pomembno vlogo v sodobni družbi.
Fotografije v galeriji.